Baixe Laboratorijski dnevnik Fiziologija živali e outras Exercícios em PDF para Biologia Animal, somente na Docsity!
ŽABJE SRCE
V teh vajah bomo raziskali osnovna načela delovanja srčne mišice, od vpliva temperature, povezave med električno in mehansko dejavnostjo srca, sile kontrakcije, EKG, do vpliva kemijskih snovi in ionov na delovanje srca.
UČNI CILJI
Raziskati srčni utrip in preveriti prispevek srčnih komor k kontrakciji. Pojasniti vpliv temperature na dejavnost srca. Razložiti povezavo med naponom srčne mišice in njene sile, s pomočjo Frank- Starlingovega zakona. Opisati in razložiti vpliv hormonov, živčnih prenašalcev, nekaterih zdravil in ionov na delovanje srca.
I. Sistola in diastola
NAMEN
Z opazovanjem srca ugotovimo, kdaj se začne sistola in kdaj diastola izmerimo njuno trajanje. Izmerimo še povprečno frekvenco utripa in njeno standardno deviacijo.
MATERIALI IN METODE
PowerLab force transducer nitka, kavelj, serafina elektrode (+,-, zemlja) kabel s kaveljčki bucke, ki držijo žabo na plošči mehano-električni pretvornik Pozitivna (črna): leva prednja noga Negativna (bela): desna prednja noga Zemlja (zelena): desna zadnja noga
REZULTATI
SLIKA1: Z rdečo je označen začetek sistole atrija in z rumeno začetek diastole atrija. SLIKA2: Z modro barvo je prikazan začetek sistole ventrikla, z zeleno je prikazan začetek diastole ventrikla. Ugotovitev: Sistola atrija skoraj sovpada z diastolo ventrikla, diastola atija pa skoraj sovpada z sistolo ventrikla.
SLIKA4: Posnetek prikazuje utripanje pred med in po polivanju srca s fi ziološko raztopino pri temperaturi 5°C. Frekvenca utripa je 22 min^-1. SLIKA5: Posnetek prikazuje utripanje pred med in po polivanju srca s fi ziološko raztopino pri temperaturi 10°C. Frekvenca utripa je 27 min^-1.
SLIKA6: Posnetek prikazuje utripanje pred med in po polivanju srca s fi ziološko raztopino pri temperaturi 15°C. Frekvenca utripa je 31,5 min^-1. SLIKA7: Posnetek prikazuje utripanje pred med in po polivanju srca s fi ziološko raztopino pri temperaturi 20°C. Frekvenca utripa je 42 min^-1.
SLIKA10: Posnetek prikazuje utripanje pred med in po polivanju srca s fi ziološko raztopino pri temperaturi 35°C. Frekvenca utripa je 52 min^-1. TABELA1: Prikaz podatkov v tabeli (vpliv temperature na frekvenco utripa). GRAF1: Graf prikazuje vpliv temperature na frekvenco utripa. temperatur a [°C] frekvenca [min^-1] 5 22 10 27 15 31. 20 42 25 46. 30 51 35 52
TABELA2: Prikaz podatkov v tabeli (vpliv temperature na Q10) GRAF2: Graf prikazuje vpliv temperature na Q (^) 1 0 Frekvenčni količnik Q 10 = 1, Ugotovi na katero fazo, sistolo ali diastolo, ima temperatura večji vpliv (Izbirni praktikum). Temperatura ima večji vpliv na sistolo, saj se amplitude spreminja, spreminja se oblika. Ritmovnik vpliva na AP. Temp. vpliva na frekvenco – na ritmovnik – na AP.Višjja frekvenca skrajša diastole in sistolo. temperatra koeficient Q 10 5 0 10 1. 15 1. 20 1. 25 1. 30 1. 35 1.
SLIKA12 : Najdaljša kompenzatorična pavza. Trajanje 1.09s. SLIKA13: Najkrajša kompenzatorična pavza. Trajanje 0.86s.
IV. Draženje vagusa
NAMEN
Ugotoviti kakšen je učinek draženja vagusa na delovanje srca. Vagus je možganski živec, po katerem potujejo vlakna parasimpatičnega živčevja do srca. S pravilno postavitvijo elektrod lahko vzdražimo ta vlakna in povzročim sproščanje acetilholina, ki vpliva na delovanje srca.
MATERIALI IN METODE
- G. Zupančič, G. Belušič, A. Škorjanc, K. Drašlar, P. Stušek, 2011, Fiziologija živali - Osnove fiziologije živali: NAVODILA ZA VAJE (delovna verzija) - stran 49
REZULTATI
Če imamo frekvenco vzdraženja konstantno 10Hz in spreminjamo amplitudo od 5 do 20V, se sila kontrakcije povečuje. Če imamo konstantno amplitudo 20V in spreminjamo frekvenco, se samo en utrip poveča. Na 1. Kanalu vidimo silo kontrakcije, na
- kanalu Stimulus Marker, na 3. kanalu pa je frekvenca utripa (min-1)
SLIKA17: Slika prikazuje posnet utrip pri frekvenci 10Hz in amplitude 30V. SLIKA18: Slika prikazuje posnet utrip pri frekvenci 2Hz in amplitudi 20V.
SLIKA19: Slika prikazuje posnet utrip pri frekvenci 5Hz in amplitudi 20V. SLIKA20: Slika prikazuje posnet utrip pri frekvenci 20Hz in amplitudi 20V.
SLIKA22: Akti vnost srca po 1. Stanijevi prevezi. Srce ne miruje povsem. S 1. Stanijevo prevezo smo ugotovili, da leži ritmovnik, ki daje ritem, v sinusu. SLIKA23: Akti vnost srca po 2. Stanijevi prevezi. Frekvenca utripa je 20min^-1. Z 2. Stanijevo povezavo smo ugotovili, da ritmovnik leži med atrijem in ventriklom.
VI. Zakon "vse ali nič"
NAMEN:
Želimo ugotoviti, ali mehanizem rekrutacije deluje tudi pri srcu. Pri skeletni mišici je osnovni mehanizem regulacije sile kontrakcije rekrutacija. To je proces vklapljanja vedno večjega števila mišičnih vlaken v kontrakcijo in s tem povečevanje sile kontrakcije. Rekrutacijo lahko v poskusu simuliramo tako, da dražimo mišico z vedno večjimi dražljaji, s tem aktiviramo več vlaken, sila pa je vedno večja. Skeletna mišica je prilagojena lokomociji, srčna mišica pa je prilagojena črpanju.
MATERIALI IN METODE:
G. Zupančič, G. Belušič, A. Škorjanc, K. Drašlar, P. Stušek, 2011, Fiziologija živali - Osnove fiziologije živali: NAVODILA ZA VAJE (delovna verzija) - stran 47
REZULTATI
Amplituda kontrakcije je bila pri dražljajih od 3,1V do 10V približno enaka in sicer 10,5 mN. SLIKA24: Odziv ventrikla na dražljaje od 3,2V do 3,8V.
VII. EKG
NAMEN
Ugotoviti, kakšni sta amplituda in oblika EKG, od česa sta odvisni, kaj povzroči nastanek posameznih valov EKG, kako je EKG povezan z mehansko aktivnostjo srca, kakšen je ranitveni potencial ventrikla in kako je le ta povezan z EKG in mehansko aktivnostjo ventrikla.
MATERIALI IN METODE
G. Zupančič, G. Belušič, A. Škorjanc, K. Drašlar, P. Stušek, 2011, Fiziologija živali - Osnove fiziologije živali: NAVODILA ZA VAJE (delovna verzija) - stran 47
REZULTATI
SLIKA26: Posnetek prikazuje 1.odvod EKG. T val P val QRS kompleks
SLIKA27: Posnetek prikazuje 2.odvod EKG. SLIKA28: Posnetek prikazuje 3.odvod EKG. T val P val QRS kompleks T val P val QRS kompleks
